Imam prijateljico, s katero se izvrstno razumeva — razen kadar pogovor nanese na to, ali je življenje pravično ali ne. Ona je namreč prepričana, da imajo največ sreče najbolj pokvarjeni, jaz pa ji poskušam dopovedati, da nima vedno veliko zveze z resnico.
Zadnjič sva si s prijateljico ogledali film Dvojna igra in ugotovili, da bi Jacku Nicholsonu dali prednost tudi pred Leonardom Di Capriom. Ker Jack je pač Jack — pa čeprav v letih. Šarm nima roka trajanja. In ta film tudi ne. Ker še opazila nisem, da je trajal precej dalj, kot sem jaz običajno pripravljena sedeti v kinu. Dve uri in pol je namreč običajno več, kot se mi ljubi, vendar so seveda vedno izjeme, če gre za res izjemno priložnost, kar ta film gotovo je. Še dobro, da nisem pred ogledom vedela, koliko dolgo traja, saj bi se lahko zgodilo, da bi si prav zato premislila.
Pred leti sem vstopnice za koncert Balaševića podarila kolegoma, ki sta naslednji dan navdušeno pripovedovala, kako je bilo super, ker je trajalo štiri ure! Še dobro, da nisem šla, sem si mislila, saj se mi zdi to prav nehumano. Naj se Đole šali, naj poje samo hite, ki jih ima res precej, to še vedno ne pomeni, da je udobno ždeti na trdih stolih toliko časa.
Priznam, da sem profesionalno deformirana. Ko sem pred leti po zame izjemno bednem koncertu ugotovila, da je večina ljudi bila čisto zadovoljna, sem ugotovila, da je velika razlika, če si sam plačaš karto. Ker običajno na prireditve hodim po službeni dolžnosti — kar pomeni, da vstopnice dobim brezplačno —, pač nisem posebej motivirana, da bi se noro zabavala. Za razliko od tistih, ki si vstopnico privoščijo za posebno priložnost in zato kar sami poskrbijo, da jim je tam res zabavno.
Vseeno pa imam sama raje koncerte, filme ali karkoli pač že, ki trajajo ravno toliko, da si ob koncu želiš še, in ne tako dolgo, da zadnje pol ure že komaj čakaš na odhod, ker te ali boli križ od stanja ali imaš otrple noge od sedenja.
Včasih je prava mera bolj pomembna od vsebine. Vsekakor je bolje, da si po odhodu zapomniš še posebej dobro pesem ali posebej zanimiv dialog, kot pa to, da si se moral pol ure prestopati, ker bi sicer že vsi udje zakrneli.
