Red Sonja

Spoznala sva se, ko sva oba ravno začenjala. On glasbeno, jaz novinarsko kariero. Še danes se spomnim, kako okusne so bile kremšnite, ki jih je na njegovo prvo promocijo prinesla njegova mama Dora. Jan že takrat ni bil tipičen, saj tipični devetnajstletnik pač ni ponosen na svojo mamo, ampak bi jo najraje skril pred celim svetom. Jan je seveda – tudi, če bi želel – ne bi mogel skrivati, saj so ga vsi poznali kot Dorinega sinka, talentiranega kitarista, ki mu sicer ni bilo povsem jasno, s kakšno glasbo naj bi se ukvarjal.  Petnajst let kasneje je Jan na trdni poti, ki gre očitno samo še navzgor, Doro pa zdaj sprašujejo, če je res njegova mati. Jan je visok, a ne vzvišen. Zvezda, a ni zvezdniški. Čeprav se zdi, da o njemu vemo vse, še vedno preseneti. Kot recimo s tem, da se naveže na stvari. Glede na to, da je tokrat celo priznal, da ima simpatijo, si lahko želimo samo še to, da bi se končno zares navezal še na žensko. Po petnajstih letih kariere, ki jo bo proslavil s koncertom 6. marca v Cankarjevemu domu in z novo ploščo, je verjetno že čas tudi za tak podvig. Imate še toliko veselja do glasbe kot pred petnajstimi leti, ko ste začenjali kariero?

»Delo me veseli, toda fotografinja Mataja mi je zadnjič rekla, da nimam več take koncentracije kot pred leti. Ko smo snemali videospot in so želeli nadaljevati snemanje, nisem imel več energije.  Včasih sem se z večjim veseljem nastavljal kameram. Morda to pride z leti …«

Spomnim se, kako ste me čisto na začetku kariere na nekem televizijskem snemanju navdušili, ko sem opazovala, da natanko veste, katera kamera vas snema na odru, saj ste pozirali kot najbolj izkušen televizijec.

»Sem človek, ki si vzame čas in stvari preuči. Za moj posel je pomembno, da vem, kako je treba komunicirati s kamero, zato sem se o tem podučil. Prav tako na primer preberem veliko intervjujev, saj se mi zdi zelo zanimivo, kako ljudje odgovarjajo na vprašanja in se od tistih, ki to dobro obvladajo, tudi lahko kaj naučim.«

Kdo so torej zvezdniki, ki dajejo dobre intervjuje?

»Mislim, da je kralj Goran Bregović, zanimiv sogovornik pa je tudi Loša. Od tujih mi je všeč Daniel Craig, pa Marlon Brando … Od ljudi, ki so v življenju veliko dosegli, se lahko veliko naučim. Takšni zvezdniki so tudi precej iskreni v pogovorih za razliko od tistih, ki dajejo naučene izjave, ki jih takoj prepoznam.«

Koliko ste vi iskreni v medijih?

»Gotovo moram biti izzvan, v pozitivnem smislu, da kaj novega povem. Vsekakor pa se trudim biti iskren, saj se mi zdi, da vsako igranje zahteva preveč energije.«

Ali ste na začetku kariere velikokrat »igrali«?

»Seveda. Na začetku sem želel takoj očarati publiko, kar me je tudi drago stalo. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem jih prepričal o  kvaliteti. Ne zavidam tem, ki danes začenjajo svojo kariero, saj je danes medijski prostor zelo velik.«

Ali kdaj dajete nasvete tistim, ki šele začenjajo?

»Velikokrat,če me kdo vpraša. Vendar pa sem presenečen, kako malo ljudi vpraša za nasvet. Meni bi kakšen nasvet še po toliko letih prišel prav.«

Na koga ste se vi nekoč obračali za nasvet?

»Konec osemdesetih generacije popa skoraj ni bilo.  Še na začetku sem vprašal Mojmirja Sepeta, Lada Leskovarja, skratka generacijo, ki je precej starejša od mene.«

Ali se vam zdi, da mladi mislijo, da vse vejo, ali pa se ne upajo pristopiti k vam? 

»Bojim se, da je prvo. Upam pa, da se motim.«Misliš, da bi bilo bolje, da bi se vas bali?

»Za njih bi bilo bolje. Še danes, ko izdajam svoj deveti album, občutim strah in negotovost. Mislim, da je to pozitivno. Po vseh hitih in razprodanih koncertih se smatra vsak uspeh, ki ni maksimalen, kot neuspeh. Umetniki in ustvarjalci smo zelo občutljivi.«

Na začetku kariere so vam očitali uspeh na račun vaše mame, uspešne slikarke.

»Ravno danes sem izvedel za izvajalko, ki je od sponzorja dobila ogromno vsoto denarja, kot ga meni mama ne bi mogla nikoli dati. Njej nihče ne bo očital, da je imela protekcijo … Mamine pomoči ne morem zanikati – kupila mi je prvi avto, stanovanjski problem sem imel rešen … Dobil sem vso potrebno podporo.  Po drugi strani pa je pritisk, če imaš znane starše. Spomnim se, kako je bila mama vesela, ko so jo pred približno šestimi leti vprašali, če je mama Jana Plestenjaka. Takrat se ji je namreč prvič zgodilo, da je bila ona pomembna zaradi mene in ne obratno. Tudi v Hollywoodu najdeš igralce, ki so prišli iz ulice, pa tudi otoke znanih producentov. Tam šteje samo karizma, srečo pa moraš znati prepoznati in izrabiti.

Ali se vam zdi, da zna vsak izkoristiti možnosti za uspeh, ki so mu ponujene?

»Ne moreš samo govoriti, da nimaš sreče. Potrebno je tudi malo znanja, karizme. Ko sem bil v Rusiji in sem nastopal pred 35 tisoč ljudmi, ni nihče vedel kdo je Jan Plestenjak, jaz pa sem imel seveda veliko tremo zaradi take množice. Na oder sem stopil samozavestno in na koncu požel velik aplavz. Vsaka kariera ima vzpone in padce. Ko si na dnu, ne smeš delati napak iz obupa.«

Kariero ste začeli z izrazito trendovsko glasbo.

»Pri osemnajstih letih sem začel s klaviaturami, brez producenta in menedžerja.«

Zakaj niste namesto klaviatur igrali na kitaro, saj ta inštrument res obvladate?

»To je že skoraj mit, kako dobro igram kitaro.  Mislim, da nisem tako dober, kot pravijo. Igral sem z Big bandom RTV Slovenija, z zasedbo Quatebriga, dobil sem tudi ameriško štipendijo za nadarjenega kitarista. Morda sem v našem prostoru dober, ni pa moj cilj biti virtuoz na instrumentu ali vokalno. Vedno me je zanimala generalna ideja, celostna podoba. Sem pa imel tudi obdobja, ko sem vadil kitaro osem ur na dan in sem bil virtuoz.«

Koliko časa vadite kitaro danes?

»Nič. Zdi se mi, da je danes umetnost narediti preprosto stvar, ki ni banalna.«

Letos praznujete petnajst let dela. Ste zadovoljni s kariero?

»Tukaj lepo živim.  Moj cilj v življenju ni imeti ferrarije v garaži in jahto na morju. Zaradi teh stvari ni kvaliteta življenja nič boljša. Če bi imel veliko denarja, bi kupoval darila prijateljem in vse takoj zapravil.«

Koliko denarja pa imate?

»Živim lepo. Nisem bogat, vendar me tudi ne skrbi, kako bom preživel dan, mesec, leto.«

Se vam je že kdaj zgodilo,da niste imeli za plačilo položnice?

»Seveda se mi je že zgodilo, da sem bil kakšen mesec na ničli in sem bil zelo nervozen. Nimam pa posebnih apetitov po statusnih simbolih.«

Vaš najboljši prijatelj je človek, ki ima okoli sebe same statusne simbole – od zajčic do jahte!

»Mislim, da on nima bolezenske potrebe po novih, dragih stvareh. Kupi si stvari, ki si jih lahko privošči in v njih uživa. Večji problem je, ko želijo imeti ljudje najnovejši model avta, ki si ga ne morejo privoščiti.«

Kaj je najdražja stvar, ki jo imate?

»Starine, ki pa jih je težko oceniti, saj sem jih dobil kot darila. Mogoče avtomobila – Mercedes in Porsche.«

Kako dolgo imate prenosni telefon, ki ga trenutno uporabljate?

»Telefon sem dobil pred dvema letoma za darilo od prijatelja, bivšega Veginega direktorja Juliena.«.

Torej tudi niste eden tistih, ki menja telefone po tekočem traku!

»Sploh ne.  Moj porsche je star deset let pa mi je še vedno najlepši in ga bom verjetno imel večno.«

Se raje vozite z porschejem ali mercedesom?

»S porschejem je vožnja doživetje, saj je to karizmatičen avto, ki ti je všeč ali pa ne. Mercedesa uporabljam za daljše vožnje, na koncerte, saj potrebujem s seboj veliko stvari.«

No, koncert v Cankarjevemu domu je tudi kot nekakšen mercedes v primerjavi z vašimi koncerti doslej. Gre za vrhunec, torej lahko pričakujemo tudi vrhunski repertoar, kajen?

»Ta koncert bo 6.marca in ga bo snemala tudi nacionalna televizija. Program bo dober, zaigral bom tudi nekaj novih pesmi, saj je to prva predstavitev novega albuma in tudi nekaj gostov bo. Lara iz Leloojamais, s katero imava duet Soba 102, po kateri se nova plošča tudi imenuje.«

Kako to, da ste se odločili za sodelovanje z njo?

»Ima zelo dober glas in je drugačna od ostalih.«

Če pomislimo, da ste do sedaj sodelovali z Evo Moškon in Rebeko Dremelj, lahko ugotovimo, da si očitno pevke za sodelovanje izbirate predvsem po vizualnih kriterijih, saj so vse tri lepotice!

»V  svetu zabave je karizma zelo pomembna, vendar zunanjost ni edini kriterij za sodelovanje.«

Tudi vi ste se od svojih začetkov vizualno zelo spremenili.

»Postaral sem se. Morda bi moral s kariero začeti leto ali dve kasneje. Po naravi sem neučakan in vse stvari hočem hitro, s tem pa so povezane tudi napake. Ker sem se učil na svojih napakah, sem morda danes bolj samozavesten.«

Se vam zdi, da so ljudje v medijskem svetu dovolj samozavestni ali pa se začnejo ukvarjati s tem poslom prav zato, ker si želijo neke potrditve?

»Potreba po potrditvi je gotovo prisotna, vsi v tem poslu smo do neke mere narcisoidni, ker brez tega sploh ne bi uspeli. Tu ne more biti lažne skromnosti, moraš biti iskren. Najvažnejše pa je, da ne verjameš v mit, ki so si ga ustvarili ljudje o tebi. Jaz imam srečo, da mi prijatelji povedo, kdaj grem predaleč.«

Ali zaradi tega niste užaljeni?

»Sploh ne. Zelo sem vesel, ker drugače postanem zoprna oseba.«

Vaša najboljša prijatelja sta Boštjan Menart in Rajko Hrvatič. Kaj imata skupnega, da se tako dobro razumete?

»Zelo rad imam poštene in borbene ljudi, ki se med seboj ne izkoriščamo. Vsakega od nas obkrožajo tudi ljudje, ki niso iskreni.«

Ali take ljudi prepoznate?

»Imam močen instinkt, z leti pa se naučiš pred takimi ljudmi postaviti zid. V tem poslu bi sicer hitro ostal brez energije. Včasih na kakšnem sprejemu delujem zelo nesocializirano, drugič pa se lahko pogovarjam o psih s šoferjem avtobusa.«

Kaj pa je bilo z vami in Nikolino Pišek, eno najbolj seksi Hrvatic?

»Nič posebnega. Midva se samo poznava … Na kavo sem jo povabil, ker mi je bila všeč.«

Ali bi nam povedali, če bi bilo med vama kaj več?

»Bi.«

S katero pa imate kaj več?

(dolg premor) »Je ena, ki mi je všeč. Ne morem reči, da sem zaljubljen, saj so stvari še na začetku …«

Ali boste vi naredili prvi korak?

»To moški mora.«

Ali vas odbije, če prvi korak naredi ženska?

»Njen prvi korak je samo povabilo, da moški naredi prvi korak.«

Je vaša nova simpatija že naredila prvi korak?

»Mislim, da.«

Kakšen bo vaš naslednji korak?

»Tega pa ne povem. Ni pravila. Včasih je problem, da nimam nobenega plana. Večina moških to planira. Pri meni pa je vse improvizacija, ki včasih uspe, včasih pa ne.«

Ali se je že zgodilo, da vas je kakšna ženska zavrnila?

»Seveda, vendar s tem nimam problemov.«

Kakšne ženske so vam všeč?

»Zelo so mi všeč ženske, ki imajo v življenju cilj in ambicije. Privlačita me samozavest in milina, za drugo pa ni nekega pravila. Ženska ti mora dati znak, da imaš možnosti.«

Leta niso važna?

»Zelo malo punc je bilo mlajših od mene, saj samozavest redko najdeš pri mladih dekletih.«

Je vaša nova simpatija mlajša od vas?

»Ja, je mlajša.«

Kaj mislite o plastičnih operacijah pri ženskah?

»Plastične operacije me ne motijo. Če je ženska zato bolj samozavestna in zadovoljna v tem ne vidim problema.«

Kakšne prsi so vam bolj všeč – silikonske ali naravne?

»Pomembno je, da je ženska s seboj zadovoljna in izžareva samozavest.«

Ali bi na sebi kaj popravili?

»Za zdaj ne. Ne uporabljam niti kreme za obraz.«

Niti las si ne barvate. Pa ste takrat, ko ste opazili prvi sivi las, pomislili na barvanje?

»Ne, nisem, ker se mi zdi smešno, ko vidim pobarvanega moškega. Vendar zaradi tega nikogar ne obsojam.«

Pa vendar ste vedno zelo urejeni, torej skrbite za zunanjost. Kako?

»Mislim, da moraš bit fit. Imam obdobja, ko veliko treniram in imam obdobja, ko ne treniram.  Ne bi pa dopustil možnosti, da bi se zredil. Pri določenih ljudeh, ki se pojavljajo v medijskem prostoru to tudi pogrešam in se mi zdi, da so nemarni do publike.«

Začenja se proces proti častniku Direkt, v katerega je vpletena tudi vaša družina. Kako so vsi ti problemi vplivali na vas? Zakaj ste se tokrat odločili za tožbo, saj kljub temu, da se je o vas pisalo že marsikaj, doslej niste tožili nikogar?

»To so bile res hude laži. Nedolžnost moje mame je dokazana s tem, da je višje sodišče ovrglo kakršenkoli sum proti njej. Zdaj je prišel čas, da so kaznovani tisti, ki so z objavo lažnih obsodb hoteli zaslužiti. Mami sem ves čas maksimalno stal ob strani, čeprav je močna ženska in jo lahko samo občudujem, saj ji ni lahko, še posebej ne zato, ker nima nobenega stika z vnukom, ki ga ima zelo rada.«