Avseniki in dolgo nič …
Kdor v Sloveniji govori o bogatih glasbenikih, navadno misli na nekaj deset ali le nekaj sto tisoč evrov, ne pa milijone. Izjema so morda Avseniki, kar pove, da je bogastvo na slovenski glasbeni estradi dosegljivo le z dolgoletnim delom in mednarodnim uspehom.
Naši glasbeniki o svojih zaslužkih ne govorijo odkrito. Večina zato, ker bi jim bilo nerodno, ker so tako majhni, izjeme pa si ne želijo obiska inšpektorjev ali tatov, ki so pred časom Jožetu Potrebuješu odnesli izjemno dragoceno zbirko ur. Ker tudi društvo Sazas, ki skrbi za avtorske pravice, ne daje informacij o zaslužkih, je sestavljanje lestvice zaslužkarjev delo za jasnovidce, čeprav so na estradi tudi poznavalci, ki so nam namignili, kdo bi utegnili biti najbolj bogati glasbeniki.
Čeprav večina navadnih smrtnikov sanja o zvezdništvu in zvezdniškem načinu življenja, pri nas razmere niso posebno bleščeče. Naši glasbeniki ne živijo v vilah, ne zidajo parkov, kot je Jacksonov Neverland, ki je sicer za obubožanega pevca tudi že postal prevelik finančni zalogaj, in ne hodijo na enoletna križarjenja, kot je to nekoč po turneji z Bijelim Dugmetom počel Goran Bregović. Še zanj so se razmere precej spremenile, saj je v zadnjem letu dobil od avtorskih pravic v Srbiji, kjer ni lokala ali radijske postaje, kjer ne bi vrteli njegove glasbe, le tri tisoč evrov. Pred desetletji je Čarli Novak po jugoslovanski turneji z Zdravkom Čolićem kupil chevroleta, ki je bil vreden kakšnih deset letnih povprečnih plač, zdaj pa o čem takšnem spremljevalni glasbeniki lahko le sanjajo.
“V poslu sem že 25 let in z gotovostjo lahko trdim, da nihče od delujočih glasbenikov v Sloveniji ni obogatel od glasbe. Ali pomeni imeti streho nad glavo in avto ter kakšen zakajen lokalček kakšno posebno bogastvo? Mislim, da ne. Še posebno, če to primerjamo z milijoni evrov naših novodobnih bogatašev. Dokler bodo top nacionalni glasbeni in TV zvezdniki objavljali svoje mobilne številke na naslovnicah časopisov, zato da pridobijo čim več nastopov (kar me močno spominja na call girls), dokler bodo njihove umetniške reference nastopi na abrahamih, porokah in rojstnih dnevih, toliko časa bo ta posel smešen in ena velika revščina. Tudi njegovi udeleženci so le žalostni klovni, po eni strani ujeti v potrebo po javni prepoznavnosti, po drugi strani pa v stalni dirki za nastopi povsod in za vsako ceno, da se le nekako preživi. Spominjam se, kako sem kot mulc občudoval Bregovića, ki je po uspešni turneji odrinil s svojo jahto na nekajletno pot okoli sveta. Ali se lahko kdo med našimi gre podobne užitke?” Tako se sprašuje Goran Šarac, ki sicer velja za enega od tistih, ki se je precej spretno lotil glasbenega posla in denar še oplemenitil z vlaganjem. Zanimivo je, da je pravzaprav obogatel zato, ker po prvem porodu nobena od takratnih založb ni želela izdati plošče njegove žene Simone Weiss. Tako je na začetku devetdesetih let ustanovil podjetje Megaton, ki je takrat precej uspešno izstrelilo na sceno še nekaj glasbenikov. Simona je zdaj že nekaj let predana študiju, kar si lahko privošči, saj se Goran ukvarja z drugimi posli. Sicer pa imata menda luksuzno hišo na morju, stanovanjsko hišo in poslovne prostore v Trzinu. Ampak vse to seveda ni nič v primerjavi z največjimi zaslužkarji na glasbenem področju – Avseniki!
Vsaj Slavko Avsenik se verjetno lahko bolj od blizu primerja s 100 najbolj bogatimi Slovenci na lestvici. Pomembno je, da je njegova kariera trajala kar štiri desetletja in da so bili Avseniki izjemno priljubljeni v državah, ki imajo avtorske pravice urejene. Slavko je član nemškega društva za zaščito avtorskih pravic Gema in je bil nekoč celo na drugem mestu Geme, ki je sicer največje tovrstno združenje na svetu, po letnem zaslužku! Izjemno visoki zaslužki zanj in za brata Vilka, ki sicer ni bil izvajalec in ima zato po nekaterih ocenah pol manjše premoženje, so takšni predvsem zato, ker Avsenikove skladbe igrajo narodnozabavni ansambli po vsem svetu, pesem Na Golici pa je menda celo največkrat predvajana pesem na svetu vseh časov! Sicer pa so Avseniki prodali skupaj kar 31 milijonov plošč. Slavko sicer premoženja ni razkazoval, prav nasprotno. Nekateri menijo, da ima spravljenega v zlatih palicah v Švici. Sicer Slavko služi z ogledi muzeja na Avsenikovi domačiji, kjer prodajajo tudi glasbeno opremo.
Vilko Ovsenik je kljub polovici manjšemu bogastvu še vedno brez dvoma na drugem mestu največjih zaslužkarjev med glasbeniki, svoje bogastvo pa je bolj trošil, saj si je privoščil že pred desetletji res luksuzno vilo pod Rožnikom, torej v najbolj elitnem delu Ljubljane. Tudi Slavkov sin Slavko Avsenik ml. je gotovo med bolj premožnimi glasbeniki, saj si je s svojim znanjem in sposobnostmi ustvaril zavidanja vredno kariero. Precej dohodka mu je gotovo prineslo pisanje aranžmajev za skupino Laibach, ki pa sama – kljub svetovni karieri – ni posebej mastno služila, saj so njihove največje uspešnice priredbe, torej gredo avtorske pravice na druge račune. Več od njih zaslužijo še drugi avtorji narodnozabavnih viž – predvsem Alpski kvartet, ki je imel drugo najbolj predvajano skladbo v neangleškem delu Evrope Dobro jutro oziroma Guten Morgen, ki jo še danes redno vrtijo na nemških, švicarskih in avstrijskih radijskih postajah, pa tudi Slaki.
Avtorske pravice so nedvomno pomemben vir zaslužka, zato gotovo lepo živijo tudi Patrik Greblo, ki dela aranžmaje po tekočem traku, sicer pa je direktor portoroškega Avditorija,
Aleš Klinar, ki je napisal veliko uspešnic – med drugim tudi Od višine se zvrti, ki jo Kreslin še vedno redno izvaja, v različici s Siddharto pa je postala pred leti spet priljubljena. Nekateri ocenjujejo njegovo premoženje na 50 tisoč evrov, kar je precej skromna številka v primerjavi s tistimi, ki se vrtijo v tej reviji, a že to, da jo omenjajo, pove, kaj se šteje kot bogastvo v glasbenem svetu.
Med najbolj znanimi pevci služijo najboljše tisti, ki so sami avtorji svojih skladb. Kreslin ni med temi, saj mu je hite pri Krpanu pisal Klinar, pozneje pa Tomassini. Predin je na precej boljšem tudi zato, ker so njegove pesmi uvrščene v višji rang, ker sodijo pač med šansone. V zadnjem času je bil najbolj predvajan avtor Dare Kaurič, ki je delal uspešnice za Kingstone in Atomik Harmonik, poleg tega pa je udeležen še pri honorarjih od nastopov – pri Kingstonih je namreč tudi izvajalec, za Atomike pa pobira odstotke kot manager. Zadovoljen pa je gotovo tudi Jan Plestenjak.
Verjetno je takoj za Avseniki na lestvici Boštjan Menart, ki sicer ni glasbenik, je pa kot spreten glasbeni pirat imel izvrstno finančno podlago za založniški posel. V najbolj uspešni sezoni je menda s kasetami zaslužil kar pol milijona takratnih mark. Prednost pred drugimi založniki ima v tem, da je spretno podpisoval pogodbe z glasbeniki, v katere ni bilo treba kaj veliko vlagati. Kakšno je njegovo bogastvo, je seveda stvar ugibanja. Pravijo, da ima večji del naložen na Kajmanskih otokih, sicer pa se lahko pohvali z dvema luksuznima vilama v Ljubljani (v eni so prostori založbe), pa tudi prostori zagrebške podružnice so menda izjemni.
Med največje zaslužkarje sodi tudi Tomaž Domicelj, ki je pred leti trgovino s ploščami prodal za 250 tisoč mark, čeprav sam zase pravi: »Če čisto vse, vključno z zadnjo kitaro, prodam, nimam za dobro hišo.« Kar pa seveda ne pomeni, da že zdaj nima več nepremičnin, saj je kot spreten podjetnik vedno dobro naložil svoje zaslužke. Poleg tega čaka na odločitev sodišča, da bi mu zaradi kraje avtorske skladbe plačali odškodnino približno 40 tisoč evrov.
Štefan pravi:
Ja, ja Avseniki so ta pravi. Juhej in tako naprej!
13. marec 2007 ob 13:16 | Stalna povezava
dfunkydrek pravi:
Tvoj problem, če opaziš samo “velike zaslužkarje”. Kaj ma veze koliko določen izvajalec zasluži? Če bi imeli Atomik Harmonik milijarde zaslužka, bi bili še vedno bedni. In če pogledam na kakšne načine zasluži pol te golazni na trenutni sceni in kakšno založbo fura Menart, mi ta denar nič ne pomeni.
Glede Avsenikov pa vemo kako je in spet premoženje ni pomembno.
Ampak OK, tvoja stvar.
13. marec 2007 ob 13:38 | Stalna povezava
Štefan pravi:
No no nikar se ne usajaj. Ti bi rajši imel tiste razbijače ali kaj.
13. marec 2007 ob 14:02 | Stalna povezava
pet-in-g-seks pravi:
uh, sami reveži, razen avsenikov, torej? kam je treba nakazati kakšen evro? mogoče kradljivcu klinarju ali pa piratu menartu?
13. marec 2007 ob 14:29 | Stalna povezava
dfunkydrek pravi:
pet-in-g-seks: haha, bravo.
Štefan: Zakaj bi se usajal? Kje si ti zasledil kakšne razbijače?
13. marec 2007 ob 14:44 | Stalna povezava
Štefan pravi:
Ja no saj samo prašam.
13. marec 2007 ob 17:27 | Stalna povezava
rikec pravi:
Hja čez Avsenike jih ni in jih (kot sedaj kaže) še ZEEEEEEELO dolgo časa ne bo. Pa če to gledamo glede zaslužka ali glede na kvaliteto glasbe.
Veste kako so včasih rekli: So bili Avseniki, potem nič, potem spet nič, potem kup gnoja, potem spet nič in potem so prišli ostali…
Sorry, ampak taka je kruta resničnost. Avseniki so bili in bodo ostali zakon! Še dolgo jih nobeden ne prehiti, če mogoče v denarju, v kvaliteti glasbe sigurno nobeden!
13. marec 2007 ob 18:02 | Stalna povezava
Štefan pravi:
Bravo! Končno eden z malo pameti. Saj veste, kako gre: ko boš moja, draga moja, tralala.
13. marec 2007 ob 19:28 | Stalna povezava
gusti pravi:
Čeprav nisem fen tovrstne glasbe, Avsenikom kapo dol.
Pa še neki Sonja, Klinar je že napisu al karkol že glasbo od višine se zvrti, samo tekst je pa Vlado sam zakoliču, kar pomen da tut njemu kaplja od Sazasa. Pa le naj mu sej si zasluž
13. marec 2007 ob 19:33 | Stalna povezava
dfunkydrek pravi:
Štefan: narobe si me zastopil glede Avsenikov.
Gušti: pa ne samo za komad Od višine se zvrti.
13. marec 2007 ob 19:39 | Stalna povezava
jakec1982 pravi:
Avseniki…potem dolgo nic…potem Umek in Kanzyani…in potem spet dolgo nic…:) Ne resno, mene resnicno zanima, kam tadva kotirata med nasimi glasbeniki po zasluzkih, glede na to, da se glede prepoznavnosti v svetu pomojem lahko vsaj priblizno merita z Laibachi in Avseniki.
13. marec 2007 ob 19:54 | Stalna povezava
mugabe pravi:
V bistvu zelo površno napisan prispevek.Kar mi je prvo padlo v oči je,da je Čarli Novak dobil od turneje pare za Chevrolet.Novak je dobro zaslužil s procenti od prodaje plošče, ko je sodeloval z Čoličem, ne pa od turneje.Najprej sem pomislil, da Sonja ni preverila te informacije.Potem pa berem naprej in vidim, da je vse skupaj napisano kot trač, ker piše,da baje imata tista dva tam pa tam vilo,tisti ima menda toliko keša,spet naslednji ima menda lepo založbo tam in tako naprej.Sami nepreverjeni podatki.
Potem omenja Kauriča kje vse služi in da zasluži tudi kot izvajalec na koncertih.Halo.Ja kaj pa Kreslin pa Predin,atomiki,Čuki,itd,a oni pa niso izvajalci,a oni pa nič ne dobijo od špila?Pa še kako dobro.Itak je znano,da pri nas lahko zaslužiš dobro le s špili, seveda, če jih imaš veliko.
Res pa je, da bendi kot Gušti in ostali bendi, ki furajo neko svojo sceno, nimajo tako velikih odjemalcev glasbe kot govedarji, zato je špilov manj in posledično tudi manj keša, ki se sigurno ne more primerjati z tistimi stalno popularnimi, ali pa trenutnih hit mejkerjev, po načelu kuj železo dokler je vroče.
Na dnu so pa bendi, ki lahko igrajo le v kakšnih klubih ali pa v pajzlih, za maloštevilno publiko in za klobaso pa potne stroške.
Novinarka bi se lahko malo bolj pozanimala vse skupaj ali pa drugače napisala tole zadevo, tako me pa vse skupaj spominja kot na kakšen drugorazreden bend.
13. marec 2007 ob 21:45 | Stalna povezava
dfunkydrek pravi:
mugabe: se strinjam
13. marec 2007 ob 22:32 | Stalna povezava
sonja pravi:
Seveda je Kreslin tudi napisal kakšno besedilo, pa tudi kakšno glasbo! Ja, vem! Navsezadnje ga spremljam 15 let. Ampak pri tekstu sem bila omejena s številom znakov, zato tudi Guštija nisem omenjala, pa še mnoge druge tudi ne. Gre pač za nek hiter, ja, tudi površen pregled scene, kar pač pomeni, da so bistveni akterji notri. Sicer pa je te informacije zelo težko dobiti, prav zato Avsenikov tudi ni na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev. Tam so namreč upoštevali samo javno dostopne podatke, pri glasbenikih pa javno dostopnih podatkov ni. Za špile je itak še vedno tako, da gre veliko plačil na roke, pa tudi če ne gredo, ne bo nihče povedal za javnost natančne cifre. Sazas je društvo, kar pomeni, da podatki niso javni. Da je Kaurič v zadnjem času več zaslužil, vem zelo zanesljivo, saj sem pred letom in pol delala bilten za Sazas in so mi naročili intervju z njim, češ da je najbolj vrten avtor … In zelo težko bi kogarkoli primerjali z Avseniki - Umekovih komadov namreč ne igra še sto drugih bendov, kot pač Avsenikove, ki jih na veselicah slišite ne le v Sloveniji pač pa tudi Nemčiji, Švici …. V temu je fora - da komade preigravajo vsi živi! Umek pa pač vrti svoje, pa tudi proda, pa gotovo ga še kdo vrti, ampak ne tako množično … In prav zato tudi Kaurič nima niti približno takih zaslužkov, kot Avseniki - oni so tudi imeli res zelo dolgotrajno kariero. In seveda tudi mnogi avtorji igrajo na koncertih - ampak Kaurič ne igra samo v svojem bendu - zanj nastopajo še Atomiki in Zablujena, ki jim tudi pomaga s svojim glasbenim znanjem! Kreslin pa je seveda zdaj zadovoljen zaradi Siddharte, ampak kot omenjeno - to se deli s Klinarjem …
Le iščite dlake v jajcu še naprej!
13. marec 2007 ob 23:34 | Stalna povezava
Fetalij W. Tyschew pravi:
Eh, Sazas je no good. Glasbeniki v Sloveniji, tudi tisti, ki bi si zaradi kvalitete glasbe, ki jo delajo, zaslužili, da od tega tudi živijo, večinoma bolj životarijo kot ne… Če hoče nek glasbenik preživeti, mora pograbiti vsak nastop, kjer koli, pred kakršno koli publiko, skor vsako delo ki se mu ponudi (tudi pisanje za kakšno revijo), velik samopromocije… bla bla bla… na koncu se od glasbe v Sloveniji večinoma ne da živet, je pa res da je SLO tudi majhen trg in bi bilo potrebno uspehe iskati v tujini.
13. marec 2007 ob 23:45 | Stalna povezava
490946 Blog Verification pravi:
490946 Blog Verification…
490946…
14. marec 2007 ob 0:09 | Stalna povezava
gusti pravi:
Ko sem bil njega dni z faksom v Munchnu na ogledu tamkajšnjega tehničnega muzeja, smo z sošolci zvečer seveda šli na pivo in to ravno včasu Oktober festa. Zavijemo v najbližji šotor in bilo je cerka 3000 ljudi ki so sedeli za lesenimi mizami, z litrcami v rokah, pa debele kelnarce k so nosile po 6 litrc v vsaki roki, na odru pa oberkrajn band. Bil sem šokeran nad velikostjo vsega in z začudenjem opazujem pijano dogajanje, nakar band napove še zadnji komad in urežejo na golici!? KVA ne morem verjet, vsi so bili v momentu na mizah, en se je celo postavu na glavo in bil tko cel komad. Očitno je to totalna himna za take dogodke. Sicer dvomim, da je kdo od pijanih švabov vedu da je to slovenski komad, sam fajn se nam je pa zdel. Sm bil kr šokeran ja.
Od takrat naprej mi je jasno kakšno moč ma narodna muzika!
14. marec 2007 ob 0:33 | Stalna povezava
Klemn pravi:
Očitno je na Slo sceni čist preveč enga šita, da se takele stvari dogajajo. Če bi mel več tapravih profesionalcev ( takih ki dajo kaj nase in jim ne gre za instant zaslužek ) bi se stvari drugač odvijale. Tko pa večino niti drži v rokah peščica navadnih kurcev, ki jim je neprofesionalizem valjda v interesu, ker dokler bo kaos na sceni, bojo taisti lahko veselo drek okol prodajal, butasti neizobraženi Slovenci bojo pa vse to veselo kupil. Kaj pa slovenska raven zavedanja o glasbi?! Zakaj imamo akademsko zbornico v kateri so samo likovniki pa nobenega glasbenika?! Jest bi dal pa kr prav Predinu, ko je tako pluval po SLO sceni. Razlog za slabo glasbo je enak razlogu za slabo organizacijo, plačila, etc. Renome SLO glasbenikov oz. mišljenje slovencev o svojih muskonterjih je: to so same barabe, lenuhi, se jim nič ne da, samo glumijo gljive, … kar je jasno pokazal zadnji rebalans proračuna v l. 2003 - denar se je vzel kulturi, predvsem so zviseli festivali, kjer je pa vsakdanji akter glasba.
14. marec 2007 ob 10:54 | Stalna povezava
dominika pravi:
Res je. Vedno manj denarja gre za kulturo. Res pa je tudi, da vsak sam odloča o tem, kaj bo v življenju počel (vsaj večinoma). Zadnja stvar, ki jo jaz kot hvaležna poslušalka premlevam, je, koliko ima kdo bogastva. Me ne zanima. Če mi je všeč, grem na koncert ali kupim CD. Ostalo je načeloma odgovornost samega glasbenika, kaj bo naredil, da bo preživel. Sem zato sebična? Mislim, da ne. Ko se v nekaj spustiš, lahko tudi pričakuješ, da boš uspešen tudi glede na velikost tržišča. O kvaliteti posameznih avtorjev in izvajalcev pa tu ne bi razmišljala, ker to je druga tema.
14. marec 2007 ob 15:29 | Stalna povezava
Klemn pravi:
Ja, bi se kar strinjal. Hotel sam samo vlečt vzorednice med odnosom do izdelka in posledično odnosom do same organizacije obrti, ceha… imenuj kakor hočeš. Očitno bi nekdo rad na hitro zaslužil brez kakršnega koli vložka in truda. Zelo balkansko, se ti ne zdi?
14. marec 2007 ob 16:06 | Stalna povezava
dominika pravi:
Ne ve, če je to ravno balkanska lastnost. Skupine, ki rastejo kot gobe po dežju in pri tem uspevajo kot zadnji modni hit, so značilnost vseh držav. Mislim, da se bolj držijo načela “kuj železo, dokler je vroče”. Koliko so dejanski dobički izvajalcev in koliko ljudi, ki so za njimi kot promotorji in začetni financerji teh glasbenih izletov, je vprašljivo. Seveda nihče ne dela s predpostavko, da bo jutri nehal. Vsi bi radi v kratkem času čim več zaslužili in se ne sprašujejo, kaj bo čez pet let. Sicer pa jaz o tem ne morem prav razpredati, ker sem samo aktivna poslušalka in še nisem bila na njihovi strani. Predvidevam pa, da je pot od začetka in do stopnje, ko te začnejo vrteti na radijskih postajah ter nekaj zaslužiš na koncertih, zelo dolga. Za vse izvajalce, ne glede na zvrst in kvaliteto izdelka.
14. marec 2007 ob 18:02 | Stalna povezava
Klemn pravi:
Mislu sm bol tko: kot da bi šel v kino gledat film od Brus Lija, ko bi ga blo pa konc, bi pa že odpiral šolo karateja al kung fuja. Sami wanabe-ji al pa navadni priskledniki. Pa da ne boš mislila, takih je ceuga fuka. Kuj železo dokler je vroče. Orajt. Vse kul. Sam ne mi pol zarjavetga pleha met za ne vem kakšne hude sable. Ne delat sramote stroki, ki jo opravljaš ampak jo je treba porivat naprej. Orajt?
14. marec 2007 ob 18:31 | Stalna povezava
Pikolovec pravi:
Zal mi je, Sonja, ampak v tvojem zapisu sta me zmotili vsaj 2 podrobnosti:
- Goran Šarac nima hiše in poslovnih prostorov v Trzinu, temveč v Škrjančevem pri Radomljah, torej na vzhodni strani Kamniške Bistrice. Tega ni težko preveriti, saj ima njegova založba telefonsko številko v Telefonskem imeniku Slovenije.
- V smeh me je spravil zapis, da premoženje Aleša Klinarja ocenjujejo na 50.000 EUR. Da nisi izpustila kakšne nule? To je namreč 12 mio SIT, kar v Ljubljani danes zadošča komaj za polovico 25-let stare garsonjere na Kodeljevem ali za Bežigradom… Torej je vsak povprečen fizički radnik, ki je po Jazbinškovem zakonu kupil predmestno stanovanje v bloku, danes večji bogataš od KIinarja?
14. marec 2007 ob 18:54 | Stalna povezava
negazirani pravi:
mene pa moti da se v tekstu, ki govori o gmotnem položaju nekaterih zabavljačev omenja termin glasba. potrebno bi si blo izmislit en nov pojem!!!!! ker glasba in denar res nimata nič skupnega.
14. marec 2007 ob 19:06 | Stalna povezava
dominika pravi:
14. marec 2007 ob 19:07 | Stalna povezava
simm pravi:
Kako da ni omenjen Magnifico, ki je bil izjemno vrten v Italiji?
17. april 2007 ob 9:56 | Stalna povezava