Zdravko

V prostorih bivše Juge veljata za najboljša človeka na estradi Zdravko Čolić in Halid Bešlić. Okusi so pač različni in nekaterim se zdi tudi prepotentni Željko Joksimović čisto simpatičen, ampak tako v globalu sta pač Halid in Zdravko menda tista, za katera je res težko najti kakršnokoli zamero. No, jaz je res nisem. Pri nobenem.

Halida na primer še poslušala nisem nikoli prej, ampak me je s svojo osebnostjo (pa tudi glasom, seveda) kasneje tako navdušil, da sem postala fen. Pri Zdravku je bila situacija malo drugačna. On je pač car, kar sem najprej preverila na koncertu pred leti v Križankah, ko nisem mogla razumeti, kako se mu vendar posreči, da se hkrati posveča tako poslušalcem pred odrom kot nam, ki smo se takrat gužvali v zakulisju. In seveda nisem mogla razumeti, da med množico nekih posebnih gostov ni bilo prav dosti domačih pevcev, ki bi se od mojstra lahko naučili marsičesa. Naši glasbeniki pač raje kradejo imidž na primer kakšnim Rammsteinom …

Ko sem kasneje živela v Beogradu, sem tako dolgo klicala menedžerja in poskušala potrditi termin za intervju, da je ubogi Adis kar obupal in mi dal kar Zdravkovo telefonsko. Seveda sem potem obupala … Ampak ko sem bila spet v Ljubljani, je prišel še Zdravko in preden sem se odpravljala na intervju, sem vsaj desetkrat opozorila fotografa, da mora nujno fotkati še mene z njim. Običajno nimam takšnih želja, ker se mi zdi bolj kot fotka za spomin pomembno, da naredim dober članek, ampak v tem primeru je bilo pač drugače. Zdravko je človek, ki ga moraš občudovati. V to sem se še bolj prepričala na večerji naslednjega dne, ko smo v družbi njegovih najbolj tesnih sodelavcev poslušali njegov takrat novi cede, višek pa je bil seveda, ko je on kar tako – samo za svoje in naše veselje – zapel nekaj svojih pesmi.

Pred časom v Celju me je najprej pobaral, kako to, da se ne javim, potem pa seveda priznal, da je vmes zamenjal telefon. Na koncert je prišla njegova nekdanja partnerica, ki mi je kasneje zaupala, da sta zdaj z Zdravkom še boljša prijatelja, kot sta bila nekoč. Si predstavljate, da bi to rekli za svojega bivšega? Verjetno težko … Prišel je tudi njegov kolega iz vojske – ne, Zdravko se ni izogibal obveznostim, sploh ne, mi je zaupal. Nekdanji član skupine Pepel in kri, ki je bila z Zdravkom pred desetletji na skupnem koncertu v Moskvi, pa ga je med večerjo spomnil na to, kako je samo on iz velike, prešerno razpoložene družbe, opazil, kako tiho in zamišljeno stoji ob strani. Takrat ga je namreč skrbelo, ker je bila žena tik pred porodom, on pa pač na drugem koncu sveta. Namesto da bi se zabaval s kolegi, je Zdravko torej opazil človeka, ki ni bil tako razposajen in takoj pristopil k njemu, da bi videl, kako mu lahko pomaga. Prav v tem je njegova veličina – da začuti, kdo potrebuje prijazno besedo ali pač neko pomoč.

Ampak tudi Zdravko ni v vsem najboljši. Po koncertu je namreč v celjski igralnici preizkusil srečo na igralnih aparatih. Ko sem opazila, da ni prav dobro vedel, kako te stvri potekajo, sem mu seveda z veseljem pomagala, da je dobil prav lepo vsoto. Jah, vsi kdaj potrebujemo pomoč.

 

18 komentarjev na “Zdravko”

  1. bear

    Prejsno soboto Marakana 65000 ljudi. Razprodan koncert!
    Odigral 46 komadov……
    Komentar ni potreben :)

  2. gusti

    Primerjat ali nekako ozmerjat slovenske glasbenike, na relaciji Čolić- Rammstein ni ravno profesionalno Sonja.

  3. nice, Zdravko je car balkana, Joksimovič in ostali se bodo morali še veliko truditi in predvsem naučiti …. sem slišal, ja, da je “čovek gospodin” , prava duša … zavidam ti na tem poznanstvu … kar se tiče pa Halida - spoznal sem ga v Ljubljani … enostavno, rokovanje, zdravo, sedi, popij nešto … ohlajeno vino … nikamor se mu ni mudilo … kot bi se poznala 100 let …

  4. markopigac

    gusti, napaka je ze ta, da je v prvi povedi pozabila na Harisa Dzinovica.

  5. markopigac

    aja, pa se to.. a niso rammsteini kradli laibache? sonja, sedi 1 ;)

  6. “Ko sem opazila, da ni prav dobro vedel, kako te stvri potekajo, sem mu seveda z veseljem pomagala, da je dobil prav lepo vsoto.” Skromnost pa taka, a ob tračih tudi to obvladaš ??? :) :) :)

  7. @markopigac, se strinjam glede Harisa-ljudina od ćovjeka :-)

  8. sonja

    O, joj! Ozmerjati glasbenike? Samo omenila sem, da se jih ni trlo v zakulisju. Ker se mi zdi, da je pač dobro, da se v svojem fohu čim širše oziraš. Ja, seveda so Rammsteini kradli pri naših. Ampak to res ni bilo bistvo teksta. Zdi se,da bom drugič morala po abecednem seznamu, da ne bom koga izpustila (pa čeprav kje drugje omenjam in hvalim), ker je to očitno res štala. In ja, nisem skromna. Lažno sploh ne. Povem, če kaj zaj…, kot na primer zakon, pa tudi to, da nimam pojma o telekomunikacijah pa večini drugih tehničnih stvareh večkrat omenim, ampak na tiste aparate sem se slučajno spoznala, ker sem ravno pred tem dvakrat šla s frendom. Saj če bi se to zgodilo tri mesece prej, tudi jaz ne bi vedela. Ste zdajh zadovoljni? Sicer pa ni problem - imam še kup drugih napak:
    -osebno me najbolj motijo pege (pa še vedno več jih je z leti)
    - tudi bela polt mi je čist adijo (je pa res, da se mi zdi, da je malo bolje, odkar uporabljam kreme za potemnitev, čeprav večina mojih frendov ne opazi razlike)
    - tudi rit mi ni všeč (ker je ploska)
    - ustnice imam definitivno premajhne, pogosto skoraj neopazne (bi si dala povečat, pa sem vidla, kaj nastane potem, tako da bom trpela do smrti)
    - računalnik obvezno sesujem
    - eno leto sem imela v spalnici temo, ker sem bila prelena ali premalo sposobna, da bi zamenjala žarnico (na koncu sem poklicala bivšega, ker sedanji tudi ni znal)
    - avto takoj obtolčem in to na parkingu, ponavadi takrat, ko sem skoraj pri miru
    -. absolutno nisem najbolj potrpežljiva, mnogi menijo, da sem kolerična
    - tudi nisem posebej redoljubna - moj izgovor: ustvarjalni nered
    - sem dobra kuharica, ampak samo za jedi, ki so hitro kuhane
    - sem zelo površna pri britju dlak
    A bo dovolj? Spisek bi bil seveda lahko še precej daljši! Ja, prizna, nisem popolna! Tudi zatio ne, ker sem premalo skromna.

  9. Fetalij W. Tyschew

    Za Čoliča nisem imel pojma, da je tak gospod, čeprav bi se dalo reči po imidžu, po drugi strani pa se mi je Halid vedno zdel tak prijeten možakar, plus njegove pesmi obožujem :D

    Če je tisto, da SLO glasbeniki kradejo imidž od Rammsteinov letelo na Laibache… temu niti slučajno ni tako - prej obratno, kot je povedal že Pigac ;)

  10. sonja

    Ne, ni letelo nanje! Letelo je na Siddharto. Rammsteini imajo na primer električni stol na enem od singlov, pa ploščo Benzin, pa še cel kup podobnosti - poglej na netu! Zanimivo.

  11. “…preden sem se odpravljala na intervju, sem vsaj desetkrat opozorila fotografa, da mora nujno fotkati še mene z njim.” Ubogi fotograf…

  12. Tale spisek Sonja je pa že res bizaren - predlagam serijo blog zapisov samo o površnem britju dlak!

  13. Avtorica bloga se očitno želi hvaliti s tem, da se je z nekom srečala, fotografirala in vsi so blazni carji. Tudi, če so Siddharta kaj kopirali oz. povzeli po Rammstein, je še vedno bolje kot, da bi od nekega Harisa. Jaz osebno imam dosti tega balkanskega melosa, ki ga je zaznati predvsem iz blokovksega naselja Planina (Kranj) in obvezno iz črnih Audijev in BMW-jev. Takoj lahko pade očitek, da sem ksenofob. Zanimo, saj se v meni pretaka srbska in hrvaška kri, pa nimam nobene afinitete do tovrstne glasbe, še manj pa do ljudi, ki jim je ta glasba “carska”.

  14. Carska Sonja, carsko napisano, carske dlake, carsko sranje…

  15. Sonja, kakorkoli že, pisanje ti ravno ne gre od rok.

  16. touchofpink

    Waaaaaaaaaaaaaa, prav zavidam ti. Colic je legenda in cisto z vsem se strinjam, kar si napisala.

  17. Waaaaaaaaaaa, pisanje je Sonjino sranje, waaaaaaaaaaa

  18. www.zdravkocolic-fanklub.com

Komentiraj
(obvezno)
(obvezno) (ne bo objavljen)