Namesto festivala - resničnostni šov
Festival Melodije morja in sonca se je končal že v soboto, jaz pa sem še vedno pod vtisom, saj se je še enkrat potrdilo, da taki festivali z dobro glasbo nimajo nobene zveze. Razumem, da nekdo, ki gleda televizijo, misli, da bi bil dober direktor, voditelj ali kak drug sodelavec televizije. Tega, da pa nekdo, ki rad posluša glasbo, misli, da zato tudi dobro poje, pa ne razumem. Na MMS sem poslušala pevce, ki ne znajo peti. Najbolj je izstopala seveda Auerjeva mlajša, videli pa smo tudi izvajalko, ki je na odru raje lizala sladoled, pela pa je njena spremljevalna pevka. Obe in nekaj drugih netalentov se je izvrstno uvrstilo, saj se namesto na glasbo spoznajo na to, kako pridobiti točke. Za uspeh na tem festivalu je bilo najbolj pomembno kupiti vstopnice, ki so bile hkrati glasovnice, organizirati telefoniste in podobno, kar stane kar precej. Ker domnevam, da cilj takšnih izvajalcev ne more biti nastopanje na koncertih, saj ne znajo peti, temveč pojavljanje v medijih, se sprašujem, zakaj trošijo na tisoče evrov za glasove, ko pa bi vendar lahko celo kaj zaslužili v resničnostnih šovih. Danes je namreč kup načinov, da postaneš “zvezda”, zato nima smisla, da se blamiraš na glasbenem odru. Glede na to, da se v prvem večeru kar sedmih izvajalcev ponekod sploh ni slišalo, je torej tudi organizatorjem pomembnejša promocija sponzorjev kot pa popevk. V resničnostnih šovih je možnosti oglaševanja na kupe. Spomnite se lačnih stanovalcev, ki so lahko samo gledali dobrote na policah dobrega soseda. Resničnostni šov festival pa bi bil izjemno zabaven, saj glasbeniki v Portorožu niso imeli časa za spanje, saj so na primer celo na dan finala veselo klicali radijske postaje in jim obljubljali brezplačne nastope v zameno za točke. Na nekem radiu so enega od klicočih celo vprašali, ali je to skrita kamera, saj se jim je zdelo neverjetno, da jih isti dan pokliče toliko zvezdnikov. Si sploh lahko predstavljate, kako bizarno zanimiv bi bil tak resničnostni šov? Prava uspešnica!
tolstoyed pravi:
sam se ne čudim preveč nad tovrstnimi šovi. ignorantski narod se očitno ob teh neumnostih pač zabava. mimogrede, tudi san remo ni več tisto kar je bil (da ne govorimo o evroviziji), tako, da ni za pričakovat, da bi se na tej majhni grudi našlo nekaj sposobnih grl in piscev. tista vešča kopica pa se tako ali tako izogiba podobnih festivalov. pa mimogrede, zgorna objava je višek ironije.
18. julij 2007 ob 19:20 | Stalna povezava
meglicm pravi:
“”se sprašujem, zakaj trošijo na tisoče evrov za glasove, ko pa bi vendar lahko celo kaj zaslužili v resničnostnih šovih.”"
Jaz se pa sprašujem, koliko možganskih celic imaš ti v glavi?
Ali ti resno misliš, da je tako lahko priti v resničnostni šov? Potem, ko si enkrat izbran je seveda vse preprosto, vendar da te sploh izberejo pa je zelo majhna možnost. Koliko ljudi misliš, da se prijavi na takšne šove in koliko ljudi izberejo? (pomisli no malo)
19. julij 2007 ob 1:48 | Stalna povezava
Nordstar pravi:
MMS je bil totalen privat festival s “pevci” iz soseske. Ali gre na višji nivo, ali pa v pozabo.
19. julij 2007 ob 2:39 | Stalna povezava
alfonz pravi:
predvidevam, da bi raje videla kvaliteto tipa lepi dasa al kaj je že tisti osebek? premalo južnih za tvoj okous, verjetno…
19. julij 2007 ob 9:53 | Stalna povezava
alku pravi:
Se strinjam s tabo Red Sonja. Stvar je simpl kot pasulj…, gre pač za posel, za katerega se kot inpute uporabi specifične elemente, v tem primeru zbobnaš okoli sebe ekipo, ki bo tel. glasovala, kličeš radijske postaje in jim v zameno za glas ponudiš sebe, pokupiš čim več kart in jih raztalaš svoji ekipi, ki bo spet glasovala zate. Pomembno je samo to, da ti inputi ne presežejo ocenjeno korist, ki jo prinese dobra uvrstitev ali celo zmaga. Glasba s temi festivali že dolgo nima nobene veze.
19. julij 2007 ob 10:50 | Stalna povezava
zob časa pravi:
Dajte no, pustite pevce da pojejo, ljudi da se zabavajo.
Portorož, morje, žarometi, oder in publika.
To je Show bussines. Res je. Slovenski. Je pa vseeno za tem veliko truda in financ.
Kako kdo poje, ali in kako liže sladoled je stvar okusa.
Red S. bolje, da začneš zbirati znamke in poročaš o tem.
19. julij 2007 ob 11:09 | Stalna povezava
stesh pravi:
To je mogl bit pa res katastrofa, če je celo Sonja tko rekla, ki istočasno posluša Čolića in razne Lepi Dase.
19. julij 2007 ob 11:59 | Stalna povezava
voodoomickey pravi:
Res je, orgromno truda zahteva postaviti na oder ljudi, ki ne znajo peti.
Ogromno truda in keša je tudi potrebno vložiti v 90% naših izvajalcev da sploh uspejo, ker če bi le-ti na svojo roko nastopali nekje npr. v mostecu (Ljubljana) bi še gospodje, ki vsak dan tam šahirajo pobegnili.
Takele zadeve kot so različne popevke, festivali takega tipa, razni Big Brotherji in glavne novice - beri: trači na 24.com počasi rinejo človenštvo nazaj na raven neadertalca - no ubistvu smo nažalost že zelo blizu…
btw.: Lepi Dasa je bila zajebancija, tele tekmovalci na MMS-ju pa stvari jemljejo zelo resno….;))
dijo, m.
19. julij 2007 ob 13:39 | Stalna povezava
tamara pravi:
Sonjin Lepi Dasa o katerem je razpredla v prejšnjih prostih spisih se ni uvrstil v finale in sedaj je vse za en drek.
19. julij 2007 ob 14:49 | Stalna povezava
hvalakurcudajemimo pravi:
sonja…hm…ja imas prav. to so netovci kurcevi krivi.zakupijo finalne karte pa ze imajo glas publike. btw:kje pa ne goljufajo. domen kumer je car, hehehe, kmetavzar pac
19. julij 2007 ob 20:07 | Stalna povezava
Heineken pravi:
MMSa sicer nisem gledal, a si kar mislim, kako “na nivoju” je moglo biti.
Občasno pa ob nedeljah na TV3 pogledam oddajo Odpeto. Sicer sama oddaja ni nič posebnega; ob nekoliko brezveznih štosih voditelja mi je še najbolj všeč pianist Đorđ ali Georg, kakorkoli že, špila vse in karkoli skoraj “s prve”. Za razliko od smrkavca na drugem klavirju, ki je na momente tako lev, da me kar kurja polt obliva.
Če bi bilo to vse, oddaje zagotovo ne bi gledal dalj kot nekaj sekund, a ustavil sem se ravno zaradi tega, ker v njej v živo lahko vidimo peti naše “vele” muzikante, in to ne, da bi jim prej karkoli dovolili vaditi; nekako se pokaže, koliko splošne razgledanosti imajo, koliko besedil znajo sploh na pamet in koliko posluha ima kdo.
V bistvu: smešijo se. Velika večina. Slovenski profesionalni zvezdniki, za katere bi si mislil vsaj, da znajo peti. Pa se potem pokaže, da je slovenska glasbena scena tako ubogo bedna, da nas je lahko prav sram, čemu mi pravimo glasbeniki. Tu nas Hrvati in večina (če ne kar vse) nekdanjih bratskih republik pelje scat, pa če se še tako primitivno sliši.
Zoran Predin, ki se tako rad hvali in grebe v ospredje, ojoj. Katastrofa. Bolj recitira kot poje. In potem še nekaj zvezdnikov, za katere sploh ne vem, da so glasbeniki.
Pa Rok Kosmač. In celo Marjan Zgonc, za katerega sem bil prepričan, da bo pokazal mladini, kako se poje. Pa je bolj jamral, intonančno komaj za na kake vaške karaoke.
Vrhunec vsega, kar sem doslej videl, pa je Domen Kumer. Lahko ga je sram, takega kruljenja ob debilnem nasmihanju pa res nisem pričakoval. Da je nekdo tako “anti”, in da ne premore niti malo samokritičnosti, ej, to pa je tu mač. Še na koncu, ko je ponavadi zapojejo kak vnaprej naštudiranj komad, ni zmogel ničesar drugega kot eno svojo odvratno skladbo, a tudi to, v živo, fouš, JezusMarija, še mikrofon je po mojem jokal od sramu. V bistvu ni pevsko prav nič boljši od kakega Damjana Murka. Ne vem, če sem kaj takega doslej sploh kdaj slišal na televiziji.
Me je pa zagotovo šokirala Nuša Derenda. Saj sem vedel, da je dobra, a prav v tej oddaji je dokazala, da ji velika večina naših “pevcev” ne seže do gležnjev. V živo, brez vaje, točno, profesionalno, besedila pozna dovolj dobro, da nikjer ne opaziš kakega spodrsljaja. Njo je zagotovo poslušati, kjekoli nastopa v živo.
Tudi Katja Koren me je pozitivno presenetila. Sicer se ne more primerjati z Nušo, a tisto, kar pozna, zna zapeti zelo dobro. Manca Špik malce manj, ampak še vedno v območju tolerance, ko me ne zabolijo ušesa.
Bi bilo pa prav zanimivo na tak način slišati še koga, ki se kujejo v zvezde: recimo Jan Plestenjak, Helena Blagne, Simona Weiss, pa leva in desna od Atomikov, Rebeka Dremelj, Sebastjan in še kateri.
Bi pa Domnu Kumru zagotovo delale konkurenco Power Dancers, če ne bi bile v penziji. Enkrat sem jih slišal pri “poskusu” petja v živo in sem se zjokal.
20. julij 2007 ob 1:11 | Stalna povezava
Mirela pravi:
Največji praznik za slovensko glasbeno sceno bi bil, če bi se ravno na dan finala festivala MMS mimo avditorija privalil ogromen tornado, in vso nastopajočo in pričujojčo zalego odnesel na kakšno drugo celino.
20. julij 2007 ob 9:50 | Stalna povezava
vinetu jaha konja pravi:
Jest sem seksal z eno znano pevko na wc-ju, tko da men je blo v Portoroži fajn.
20. julij 2007 ob 11:04 | Stalna povezava
Kvader pravi:
Sonja, pevci, ki ne znajo peti, so nekaj podobnega kot novinarji, ki ne znajo pisati.
Torej ste bli kar dobra družba v Portorožu.
20. julij 2007 ob 14:29 | Stalna povezava
enisa pravi:
MMS sucks!!! Auer sucks!!! Kmetija za na veselico; pa še luči ne bi rabil, da se goljufije ne bi vidle.
24. julij 2007 ob 23:18 | Stalna povezava
majaja pravi:
joj, letos je pa na mmsu že čisto vsak laik opazil, da gre za zabavo net tvja in njihovih ljudi od kumra, auerja, kodriča… pa vse do pehte - majetke gorenškove in funky fušarke iz mb! smešno:-) a vseeno zanimivo za pogledat, ker so bili vsi glasovi tako “premišljeno” oddani:-P haha
29. julij 2007 ob 21:03 | Stalna povezava