Red Sonja

»Ko prideš v Grčijo, moraš imeti veliko srečo, da slišiš kakšen tuj komad, saj vrtijo samo Grško glasbo. Prideš v Italijo, moraš imeti veliko srečo, da slišiš kak tuj komad, ker vrtijo samo italijansko glasbo. Prideš na Hrvaško, Srbijo – tudi samo njihova glasba, in zelo malo tuje. Ko pa prideš v Slovenijo, moraš imeti veliko srečo, da slišiš kak slovenski komad,« iz svojih izkušenj pravi Rebeka Dremelj, ki je tako kot večina drugih slovenskih glasbenikov upravičeno ogorčena. Če ste namreč v zadnjih mesecih poslušali komercialne radijske postaje, ste zagotovo opazili, da čez dan slovenske glasbe skoraj ne vrtijo, kvoto, ki je določena z zakonom, pa zapolnijo od polnoči do pete ure zjutraj. In še takrat boste bolj verjetno slišali kakšne Gu gu ali Hazarde iz osemdesetih kot najnovejše skladbe. Ali Magnificovo Silvijo namesto najnovejše uspešnice.
»V Parlamentu je Sindikat glasbenikov Slovenije, katerega sem tam zastopal, ob sprejemu novega zakona o medijih dosegel, da se na nacionalnem programu mora vrteti najmanj 40% slovenske glasbene produkcije, na komercialnih radijskih postajah pa 20% slovenske glasbe,« pravi Igor Misdaris, član skupine Šukar. »Osnovni problem pa ni kvota, ampak odnos do lastne ustvarjalnosti in neprofiliranosti prevelikega števila radijev. Ponavadi se z aktualnega albuma nekega izvajalca vrti le ena skladba ali maksimalno dve, čeprav je na albumu 10-12 skladb. Ostale pesmi utonejo v pozabo in jih poslušalci, ki niso kupili plošče niti niso imeli priložnost slišati. Čeprav je v slo več kot 90 radijev so si skoraj vsi podobni, vrtijo isto glasbo in poročajo o radarjih na cesti. Osnovna naloga vsakega medija je poleg obveščanja tudi izobraževanje občinstva in usmerjanje glasbenega okusa,« pravi Misdaris.
Da je situacija skrajno nenavadna, se strinja tudi Dare Kaurič: »Glede Kingstonov se ne morem kaj pritoževati, saj naš novi single Bossa noga vrtijo tako rekoč povsod, pa tudi naše starejše komade je kar pogosto slišati na radijskih valovih. Ni mi pa jasno, kako naj se novi band ali solist dostojno predstavi poslušalcem, saj radiji - vse v stilu: samo da bojo naši poslušalci in naročniki reklam zadovoljni - kar nekako ne pustijo novih izvajalcev blizu, tudi, če so ti kvalitetni in je njihov edini minus mogoče to, da niso zanimivi za trač medije, beri : nimajo jošk, ne kažejo spodnjih hlačk …«
Rebeka se strinja: »To je bizarno. Obstajajo radijske postaje, ki vrtijo slovensko glasbo samo od 1 do 5 ure zjutraj in potem te iste radijske postaje kličejo nas, slovenske izvajalce, da nastopamo za njih. Po možnosti zastonj! Kajti pospešenega radijskega predvajanja ti itak ne morejo dati, saj je njihova uredniška politika taka, da popoldan pop izvajalca, kot sem jaz, ne vrtijo. In te iste radijske postaje kličejo tudi nas izvajalce za izjave in različne ankete, ki pa jih vrtijo preko dneva. Ravno zadnjič sem rekla novinarki ene izmed teh postaj, da ji bom dala z velikim veseljem izjavo, če me pokliče ob eni uri zjutraj, ker predvidevam, da me ljudje popoldan nočejo slišati. Meni je to smešno, je pa treba priznati, da obstajajo tudi takšne postaje, ki našo glasbo znajo spoštovati in za takšne postaje sem jaz pripravljena narediti ne samo enega, pač pa tudi deset nastopov zastonj.«
Ena od takšnih, ki slovensko glasbo vrtijo, je Radio Salomon, kjer je ekipa Dee Jay Timea še posebej aktivna pri promociji slovenske glasbe, saj tudi izdaja kompilacije, kot je Svizec, ki je vedno med najbolje prodajanimi ploščami. Vodja ekipe Dean Windisch pravi: »Danes sem poslušal Radio Hit, kjer vrtijo slovenske plošče iz lestvice Slo top 30 in poglej ga zlomka - DJ Svizec turbo mix, ki je na drugem mestu spregledajo … Zakaj radii vrtijo samo še medijsko najbolj izpostavljene izvajalce, ostalega pa ne, sem se že jaz spraševal… Nekaj bo tudi na tem, da v splošni poplavi tuje produkcije in s tem tudi izgube iskanja občutka za bodoče uspešnice nihče noče več tvegati… S pojavom Radia Express, Enke, Antene, Centra … radijske postaje postajajo vedno bolj “blede”, če bi se dalo, bi vrteli samo počasne pesmi, ker te pa res nikogar ne motijo… To so se spomnili tujci, predvsem Nemci, ki so jih omenjene radijske postaje vzele za svetovalce in zato so sedaj počasi vse iste. Vrtijo zakonsko zapovedano kvoto Slovencev in to med 24 in 4 uro, ko jasno nihče ne posluša radia. Novih izvajalcev si ne upajo vrteti, ker ne poznajo in jih ne zanima, ker se bojijo, da bi komu naredili s tem reklamo…«
Sicer pa Leo Oblak, lastnik številnih slovenskih radiev z Radiem 1 na čelu potrjuje ugotovitve in razloži: »Nemško podjetje BCI, ki dela raziskave tudi za ORF in druge, testira glasbo na preizkusnih poslušalcih, ki pesmi ocenjujejo. Na podlagi teh ocen potem delamo glasbeni izbor. S tem je začel Radio Ekspress, ki nam je pobral vse poslušalce, zato smo morali slediti tudi ostali.« Leo pravi, da je razumljivo, da na radiu ni najnovejših skladb, saj te zanimajo predvsem mlade, ki pa radia ne poslušajo več, ampak imajo raje iPod ali druge bolj sodobne možnosti. »Uspešnico lahko narediš,ko imaš tako močno publiko, da si upaš tvegati. Mi smo se pač prilagodili. Radio 1 je bolj rockersko orientiran, Center pa ponavlja za nami. Dva dni kasneje namreč celo vrtijo iste skladbe kot mi, čeprav so si tudi oni najeli ameriško svetovalno podjetje.«
Leo tudi ne verjame, da bi lahko radio, ki bi vrtel najbolj priljubljene slovenske izvajalce, kot je Saša Lendero, Rebeka, Lepi Dasa, atomik Harmonik …, bil posebej poslušan, saj se mu zdi, da je razlika med glasbo, ki jo ljudje hočejo slišati na radiu ali na zabavi. In da navsezadnje ne hodijo na veselice isti ljudje kot poslušajo radio v pisarni. Glasbeniki pa menijo drugače. Igor Misdaris namreč trdi: »Verjamem, da bi radio, ki bi svojo programsko politiko usmeril le na slovensko produkcijo imel zelo veliko poslušanost, tako kot na primer na Hrvaškem Narodni radio, ki vrti izključno hrvaško glasbo in je verjetno tam najbolj poslušana postaja.« Navsezadnje tudi na Hrvaškem obstajajo ljudje, ki hodijo na veselice in tudi takšni, ki poslušajo radio. In očitno teh domača produkcija prav nič ne moti.